Predstavitev protokola validacijske raziskave o zdravstveni pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem v sklopu 2. nacionalne konference javnega zdravja
Od 1. do 2. oktobra 2024 je v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru potekala 2. nacionalna konferenca javnega zdravja z naslovom »Javno zdravje danes in jutri: na križišču ovir in priložnosti«, ki predstavlja osrednje znanstveno-strokovno srečanje s področja javnega zdravja. Na konferenci so bili predstavljeni rezultati javnozdravstvenih projektov in programov, ki si prizadevajo za doseganje specifičnih zdravstvenih ciljev v družbi, z namenom, da bi pomembno izboljšali in okrepili javno zdravje in blagostanje v populaciji, zmanjšali neenakosti v zdravju ter osvetlili prihodnje prioritete in izzive zdravstvenega sistema, ki se mora kakovostno odzivati na potrebe pacientov in državljanov pri zagotavljanju zdravja kot enega najpomembnejših gradnikov razvoja.
Konferenca se je v plenarnem delu osredotočala na izzive prihodnosti in prioritete s katerimi se soočajo tako slovenski kot evropski zdravstveni sistemi. Mednje sodijo demografski in epidemiološki prehod, zdravstvena pismenost, nove oblike in težave komuniciranja s pacienti in splošno javnostjo, v ospredje pa so postavili tudi predloge ukrepov, ki bodo nujni za ohranjanje in večanje ravni zdravja, od že dobro znanih problemov nezdravega življenjskega sloga in bremena kroničnih nenalezljivih bolezni ter preprečevanja bolezni, nalezljivih bolezni in duševnega zdravja. Okrogla miza je bila namenjena osvetlitvi koncepta erozije zaupanja in umetne inteligence na področju javnega zdravja. Konferenca je bila obogatena tudi s štirimi delavnicami s področij nevladnih organizacij, babištva, socialnega marketinga in karierne kavarne.
Na področju obvladovanja nenalezljivih bolezni, sta sodelavki Programa ozaveščanja in opolnomočenja o srčnem popuščanju, Klara Rebernik Grah in doc. dr. Jerneja Farkaš Lainščak, predstavili prispevek z naslovom »Merjenje stopnje zdravstvene pismenosti pri pacientih s srčnim popuščanjem: protokol validacijske raziskave«.
Zdravstvena pismenost obsega znanje, motivacijo in kompetence za dostopanje, razumevanje, presojo in uporabo zdravstvenih informacij pri vsakodnevnih odločitvah o zdravju. Smernice Evropskega kardiološkega združenja za obravnavo pacientov s srčnim popuščanjem poudarjajo pomen zdravstvene pismenosti pri podajanju zdravstvenovzgojnih informacij. V slovenskem prostoru trenutno ni validiranega vprašalnika za merjenje zdravstvene pismenosti, ki bi bil primeren za uporabo v kliničnem okolju pri pacientih s srčnim popuščanjem. Namen njune načrtovane raziskave je preveriti veljavnost in zanesljivost Kratkega presejalnega vprašalnika zdravstvene pismenosti in Lestvice specifične zdravstvene pismenosti pri srčnem popuščanju. Vprašalnika sta bila predhodno prevedena v slovenski jezik in kulturno prilagojena po Smernicah za medkulturno prilagoditev samoocenjevalnih merskih instrumentov. V protokolu raziskave sta navedli metodološki okvir za preverjanje veljavnosti in zanesljivosti obeh vprašalnikov. Z rezultati raziskave nameravata potrditi ustreznost psihometričnih lastnosti obeh vprašalnikov, kar bo omogočilo zanesljivo identifikacijo pacientov z nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti v ciljni populaciji.
Naj dodamo, da predstavljena raziskava med ambulantnimi pacienti s srčnim popuščanjem v Splošni bolnišnici Murska Sobota že poteka in kmalu pričakujemo prve preliminarne rezultate.
Več utrinkov in zbornik srečanja pa lahko najdete na: https://nijz.si/nijz/javno-zdravje-danes-in-jutri-na-kriziscu-ovir-in-priloznosti/